E faatatau i le Coronavirus (COVID-19)

A’oa’o e uiga I le fa’ama’I COVID-19 ma le mea e mafai ona e maua ai numera fou o mataupu.

COVID-19 o le faʻamaʻi e mafua mai I le coronavirus, SARS-CoV-2.

COVID-19 eseese o loʻo faʻaauau pea ona aliaʻe. O le Fa’alapotopotoga o le Soifua Maloloina a le Lalolagi (WHO) e nafa ma le su’esu’eina o ituaiga o atugaluga ma mea e fiafia I ai.

A’oa’o atili e uiga I suiga o popolega I Ausetalia.

Tulaga o iai nei

Na faalauiloa e le Faalapotopotoga o le Soifua Maloloina a le Lalolagi (WHO) le novel coronavirus (COVID-19) o se faamaʻi I le lalolagi atoa I le aso 11 Mati 2020.

O lo'o faatumauina pea le aogä o le ta’utinoga o le fa'ama'i COVID-19.

A’oa’o atili e uiga I le fa’ama’I ma pe fa’afefea ona matou fa’afoeina.

Auga

O le COVID-19 o se fa’ama’I e mafua mai I le coronavirus, le virusi SARS-CoV-2.

O fa’ailoga ole COVID-19 e mafai ona afua mai ile la’ititi ile ogaoga.

O nisi tagata e faigofie ona toe manuia ae o isi e mama’I tigaina. Afai e faamaonia lau suega o le COVID-19 e mafai ona e maua i le:

  • fiva
  • tale
  • tiga le fa'ai
  • puupuu le manava.

Mo nisi fa’amatalaga, taga’I I la matou pepa moni I le fa’ailoaina o fa’ailoga o le COVID-19.

O nisi tagata e leai ni fa’ailoga (e leai ni fa’ailoga) ae mafai lava ona pasi atu I le siama.

Aafiaga umi

Ole tele o tagata e su’esu’e lelei ile COVID-19 e toe malosi atoatoa, ae o nisi tagata e ono atia’e le Long COVID.

O auga ole Long COVID e ese mai ile COVID-19. E mafai ona e iloa:

  • Matua’I vaivai (vaivai)
  • Pu’upu’u le mānava, tatavale le fatu, tiga o le fatafata po’o le fufusi
  • faafitauli i le mafaufau I le manatuaina o mea ma le gauai I se mea
  • suiga i le tofo ma le sogisogi
  • Tiga o sooga ma maso.

O nisi taimi o nei auga e mafai ona umi pe tusa ma vaiaso po’o masina.

Aoao atili e uiga i le Long COVID

Date last updated:

Help us improve health.gov.au

If you would like a response please use the enquiries form instead.